Biološko razgradljiv odpadek je odpadek, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradi. Med te odpadke sodijo biorazgradljivi odpadki iz vrtov in parkov ter kuhinjski biološko razgradljivi odpadki: pokošena trava, veje, rože in plevel, ostanki zelenjave in sadja, jajčne lupine, kavna usedlina, čajne vrečke, papirnate brisače. Med biološke odpadke poleg vrtnih odpadkov ter ostankov sadja, zelenjave in druge hrane sodijo tudi uporabljene papirnate brisačke in robčki, saj se zelo hitro razgradijo. Odpadkov živalskega izvora (meso, mesni izdelki, kosti) ne zbiramo med BIO, temveč kot mešane komunalne odpadke.
Ekološki otoki so prostori, kjer stojijo skupine smetnjakov za ločeno zbiranje odpadkov. Namenjeni so zbiranju odpadkov, ki se jih lahko reciklira. To sta na območju celjske regije papir in steklo (drobni karton ter drobna embalaža iz papirja in kartona; drobna odpadna embalaža iz stekla).
Evidenčni list je listina, s katero imetnik odpadkov, prevoznik in prevzemnik odpadkov potrjujejo pošiljanje odpadkov od kraja skladiščenja ali nastajanja odpadkov pri imetniku odpadkov do kraja skladiščenja ali obdelave odpadkov pri prevzemniku odpadkov, če se odpadki pri tem ne pošiljajo preko meje Republike Slovenije.
Evropska direktiva določa 5–stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, s čimer uveljavlja pristop k obravnavi odpadkov, ki se naj v čim večji meri ponovno uporabijo. Prednostna ravnanja z odpadki si sledijo po naslednjem zaporedju: 1. preprečevanje nastajanja, 2. priprava za ponovno uporabo, 3. recikliranje, 4. drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in 5. odstranjevanje odpadkov.
Z gospodarskimi javnimi službami država oz. lokalna skupnost zagotavlja zadovoljevanje skupnih javnih potreb svojih državljanov oz. občanov. Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom, izbirne lokalne gospodarske javne službe pa z odlokom lokalne skupnosti. Družba Simbio izvaja naslednje obvezne GJS varstva okolja: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Opravlja tudi izbirno GJS vzdrževanja in upravljanja tržnice.
Gradbeni odpadki so odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za njih velja zakonska obveza ločenega zbiranja na izvoru, s čemer ločimo predvsem med nevarnimi, inertnimi in reciklabilnimi skupinami odpadkov.
V zbirnih centrih ne sprejemamo odpadkov, ki nastajajo v gospodarskih dejavnostih. Podjetja in samostojni podjetniki morajo za gradbene odpadke poskrbeti tako, da jih predajo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem gradbenih odpadkov.
Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja Republika Slovenija oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Gospodarske javne službe se določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture.
Zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja naloga lokalnih skupnosti, tj. občin. Zakon o varstvu okolja opredeljuje obvezne lokalne javne službe, ki so oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje preostankov komunalnih odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
Pravnoformalna obveznost izvajanja lokalnih javnih služb varstva okolja pa ne pomeni, da občine tudi dejansko same izvajajo te službe. Izvajanje lahko zagotavljajo v petih organizacijskih oblikah, med katerimi je tudi javno podjetje, kot je to družba Simbio za področje zbiranja odpadkov na območju 12 občin, torej je izvajalec gospodarske javne službe.
Komunalni odpadki so odpadki, ki nastanejo zaradi potreb ljudi v gospodinjstvu in gospodarskih ter negospodarskih dejavnostih in ne izhajajo iz proizvodnega ali storitvenega procesa. Drugače povedano, komunalni odpadek nastane neposredno zaradi potrebe človeka in to kjer koli, kjer je človek pač prisoten – doma, na poti, na delovnem mestu, na dopustu.
Primer za ponazoritev razlike med komunalnimi in nekomunalnimi odpadki: pokvarjen izdelek iz proizvodnje plastičnih lončkov je nekomunalni odpadek. Če v isti tovarni plastičnih lončkov med malico delavci spijejo napitek iz avtomata in kasneje lonček zavržejo, je ta lonček komunalni odpadek, saj je nastal zaradi neposredne potrebe človeka.
Kosovni odpadki so odpadki večjih dimenzij, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke. Med kosovne odpadke sodi sanitarna oprema, pohištvo in oblazinjeno pohištvo, igrala, vrtna oprema, kolesa, večji kosi športne opreme in podobno.
Proizvodnja izdelkov neposredno vpliva na okolje, zalogo naravnih virov in surovin ter generiranje odpadkov. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja moramo preudarno uporabljati naše vire; v današnjem času je jasno, da obstoječi linearni model ekonomske rasti ''vzemi-naredi-zavrzi'', na katerega smo se zanašali v preteklosti, ni več primeren za moderne družbe v globaliziranem svetu. Krožno gospodarstvo temelji na konceptu vrtenja snovnega kroga, kar pomeni, da se odpadek s predelavo usmeri v ponovno uporabo in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov. Recikliranje je predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva - viri in materiali se reciklirajo, vrnejo v proizvodni cikel in ponovno uporabijo.
Pojem mehansko–biološka obdelava odpadkov (krajše MBO) predstavlja kombiniran proces mehanske obdelave z vključenimi procesi biološke predelave – razgradnje odpadkov. Mehanska obdelava je lahko vključena pred, po ali pred in po biološkem procesu obdelave. Običajno se MBO uporablja, da iz odpadkov odstranimo še uporabne snovi za snovno in/ali energetsko koriščenje, biološki del odpadkov pa predelamo tako, da ga je mogoče varno odložiti. MBO se uporablja tako za dokončno predelavo odpadkov pred neposrednim odlaganjem in tudi kot obdelava odpadkov pred sežigom oz. energetskim koriščenjem.
Mešani komunalni odpadki so odpadki, ki jih v sistemu ravnanja z odpadki nismo predali med ločeno zbrane odpadke.
So nekoristni komunalni odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali ponovno uporabiti: neelektronske plastične igrače, glavniki, krtače, ščetke, čopiči, cigaretni ogorki, fotografije, flomastri, glinena in keramična posoda, avdio in video kasete, plenice, higienski vložki, toaletni papir in brisače, vata, iztrebki malih živali, povoščen, plastificiran in zamaščen ter s folijo združen papir za zavijanje delikatesnih izdelkov, kartonski piknik krožniki in kozarci, krpe in gobice za čiščenje, usnje, papir za peko, neuporabna oblačila in uničeni čevlji.
Nekomunalni odpadki so vsi tisti odpadki, ki nastanejo v proizvodnih in storitvenih procesih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
Nevarni odpadki so odpadki, ki kažejo eno ali več nevarnih lastnosti (eksplozivnost, oksidativnost, vnetljivost, jedkost, strupenost, rakotvornost …). Zahtevajo še posebej pazljivo ravnanje in poostren nadzor zaradi možnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali na okolje.
Odjemno mesto (tudi prevzemno mesto) je lokacija, kjer povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe določene skupine (frakcije) svojih odpadkov. Odjemna (prevzemna) mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču povzročitelja, za kar uporabnik izvajalcu javne službe poda pisno izjavo. To ni zbirno mesto.
Odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Delimo jih na komunalne, industrijske, gradbene in odpadke iz rudarstva. Odpadki so okoljski problem, zato si prizadevamo tako za omejevanje škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje pri nastajanju in ravnanju z odpadki kot tudi za zmanjšanje uporabe virov in ustrezna ravnanja z odpadki v praksi.
OEEO je vsaka naprava, ki za svoje delovanje ali podporo delovanju potrebuje električni tok, ne glede na vir električnega toka. Imamo pet zbirnih skupin OEEO: veliki gospodinjski aparati (pralni stroji, štedilniki, …), aparati za hlajenje ali zamrzovanje (hladilniki zamrzovalniki, klimatske naprave), naprave s prikazovalniki (televizorji, monitorji, navigacijske naprave, …), drobna OEEO (tranzistorji, igrače, medicinski pripomočki, …) ter svetila, polnjena s plinom (fluorescentne žarnice, varčne žarnice …).
E-odpadki so posebni odpadki, ki zaradi vsebnosti težkih kovin in drugih nevarnih snovi ne sodijo med mešane komunalne odpadke, zato jih je potrebno ločeno zbirati in oddati na posebna mesta.
Odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek. Embalaža ali ovojnina je vsak material, ki obdaja neki proizvod z glavnim namenom, da ga zaščiti, ima pa tudi estetsko in informacijska funkcijo. Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala namenjeni temu, da obdajajo, hranijo in varujejo zaradi rokovanja z blagom, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.
Pri končnih uporabnikih se v rumenem zabojniku na zbirnem mestu zbirata samo plastična in kovinska embalaža, kot na primer: plastenke pijač, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, konzerve, tetrapak, plastične vrečke, stiropor, alu folija, jogurtovi lončki, pokrovi kozarcev za vlaganje, plastični pokrovčki, plastični lončki in kozarci.
Preprečevanje odpadkov je najučinkovitejši način za povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje. Ponovna uporaba predstavlja možnost varčevanja z viri in kreiranja zelenih delovnih mest, po prednostnem redu ravnanja z odpadki je zato uvrščena pred recikliranje. Materiali, ki so bili prepoznani kot odvečni, kot odpadki, se lahko preoblikuje v nove, uporabne izdelke. Če ponovno uporabimo odpadke, ne da bi jih uničili, je potrebno veliko manj energije, nič surovin in še pospešimo lokalno delo. Najbolj pogosti odpadki, primerni za ponovno uporabo, so kosovni odpadki, odpadni tekstil in odpadna oblačila.
Povzročitelj odpadkov je fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov.
Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v nove izdelke. Z recikliranjem zmanjšujemo količino odpadkov, ki sicer zavzamejo dragocen prostor na odlagališčih, poleg tega pa zmanjšamo porabo naravnih surovin, ki jih sicer potrebujemo za izdelavo novih izdelkov ter prihranimo vodo in energijo. Prvi pogoj za uspešno snovno predelavo oz. recikliranje pa je ločeno zbiranje odpadkov.
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
Zbirno mesto je zasebna površina ali zasebni prostor povzročitelja, kjer ima ta nameščene tipizirane vsebnike - zabojnike, posode ali vreče za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov in drobne mešane odpadne embalaže v t. i. rumenih vrečah, v času do njihovega prevzema s strani izvajalca javne službe, ko jih mora povzročitelj nastaviti na odjemno oz. prevzemno mesto. Če s tem soglašata povzročitelj in izvajalec javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta.