Tehnologija

V proces termične obdelave vstopa letno okoli 20.000 ton predhodno obdelanih odpadkov in 5.000 ton blata iz čistilne naprave skupne povprečne kurilne vrednosti do 16 MJ/kg. 

Termična moč kurilne naprave znaša 15 MW, moč proizvedene električne energije pa 2 MW. Električna energija se dovaja v distribucijsko omrežje, toplotna energija pa se uporablja v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Celje. 

Postopek termične obdelave poteka v naslednjih stopnjah: 

-   transport in doziranje odpadkov in blata v kurilno napravo v razmerju 4:1,
-   dvostopenjsko zgorevanje lahke frakcije in odvajanje pepela, 
-  ohlajevanje dimnih plinov in s tem izkoriščanje med procesom sproščene toplote v smislu proizvodnje toplotne in električne energije, 
-   čiščenje dimnih plinov glede na vsebnost škodljivih snovi v dimnih plinih. 

STOPENJSKO ZGOREVANJE ODPADKOV IN ODVAJANJE PEPELA 

Na osnovi primerjave okoljskih, tehnoloških in ekonomskih kriterijev je bil kot najbolj primeren postopek termične obdelave izbran modularni sežig na rešetki. 

Ta tehnologija je ena izmed alternativ klasične tehnologije sežiga na rešetki in je primerna za sežig manjših letnih količin - do 50 tisoč ton odpadkov v obliki lahke frakcije kakor tudi za sosežig predhodno obdelanih odpadkov in blata iz čistilne naprave. 
Zgorevanje poteka v dveh stopnjah - v primarni in sekundarni komori. 

V primarni komori poteka proces zgorevanja s primanjkljajem zraka - okoli 70 % teoretično potrebnega, zato prevladujejo pirolitično-uplinjevalni procesi. 
Pri tem se razvijejo velike količine dimnih plinov, ki potujejo v sekundarno komoro, kjer popolnoma zgorijo ob dovajanju ustreznih količin sekundarnega in po potrebi terciarnega zraka. Temperatura plinov, ki zapuščajo primarno komoro, običajno znaša med 650 in 850 ËšC, saj se velik del generirane toplote porabi za endotermne pirolitične procese. 
Heterogeno dogorevanje trdnih ostankov odpadkov mora biti zagotovljeno proti koncu gibljive rešetke, kjer dovedena količina zraka zadostuje za popolno oksidacijo trdnega ogljika. 

V sekundarni komori prevladuje temperatura do1.200 ËšC, kar ob intenzivnem mešanju s sekundarnim zrakom in zadostnim časom zadrževanja - preko 2 sekundi, zagotavlja popolno zgorevanje vseh organskih snovi, vključno z eventualno nastalimi polikloriranimi bifenili, polikloriranimi dibenzo dioksini, polikloriranimi dibenzo furani in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki v primarni komori. 

OHLAJEVANJE DIMNIH PLINOV - proizvodnja toplotne in električne energije

Glavne komponente sistema za proizvodnjo energije so parni kotel s pregrevalnikom pare in parna turbina z generatorjem. 

Napajalna voda se v kotlu upari in v pregrevalniku pregreje na zahtevano temperaturo, pregreta para se vodi skozi parno turbino, ki poganja električni generator. 
Para, ki izstopa iz turbine, kondenzira v kondenzatorju, od koder se vodi v sistem priprave vode in s pomočjo napajalne črpalke ponovno v kotel. Za hlajenje kondenzatorja se za manjše enote navadno uporablja zrak. Del pare se uporabi za proizvodnjo vroče vode za potrebe daljinskega ogrevanja preko toplotnega prenosnika. 

Z uporabo najnovejše tehnološke opreme, ki bo primerljiva z najboljšimi izvedbami naprav za termično obdelavo komunalnih odpadkov v Evropi, bodo izpolnjene vse zahteve in določila Zakona o varstvu okolja, podzakonskih aktov in DIREKTIVE 2000/76 EC o sežigu odpadkov. 

ČIŠČENJE DIMNIH PLINOV


Izbrano tehnologijo zgorevanja odlikuje zelo kontroliran proces zgorevanja in nizka emisija prahu v dimnih plinih, kar ugodno vpliva na zmanjšanje možnosti katalitičnih procesov nastanka škodljivih snovi med ohlajanjem dimnih plinov ter manjše količine ostankov po čiščenju dimnih plinov.

Čiščenje dimnih plinov zajema izločanje delcev, dušikovih oksidov, kislih plinov in eventualno prisotnih organskih snovi ter težkih kovin.
Sistem čiščenja je zasnovan v treh stopnjah:

-  suh postopek z vpihovanjem mešanice natrijevega bikarbonata in aktivnega oglja za izločanje kislih plinov in organskih snovi ter težkih kovin,
-  vrečasti filter za izločanje delcev,
-  koks adsorber za dodatno izločanje organskih snovi in eventualno še prisotnih težkih kovin.

Za zmanjševanje emisije dušikovih oksidov je predvidena recirkulacija dimnih plinov in selektivna nekatalitska redukcija z razprševanjem raztopine amoniaka v vodi direktno med vroče dimne pline.  
S postopkom termične obdelave bo zagotovljena vsebnost organskega ogljika v pepelu in žlindri pod mejno vrednost za inertne odpadke - manj kot 3 %.
Na ostale lastnosti pepela in žlindre s termično obdelavo nimamo vpliva, odvisne so predvsem od sestave goriva. Pepel in žlindra praviloma predstavljata inerten oziroma nenevaren odpadek, ki ga lahko odložimo na odlagališču za nenevarne odpadke.

Produkti čiščenja dimnih plinov zaradi povišane vsebnosti kovin in soli sodijo med nevarne odpadke, zato jih prevzema pooblaščeni zbiralec nevarnih odpadkov, ki jih v skladu z predpisi predela ali odloži na odlagališču nevarnih odpadkov.
Delno nasičen koks z vsebnostjo nižjo od 1 % klora in vrednostjo nižjo 0,3 % Hg se termično obdela v kurilni napravi, vodi se nazaj v kurišče, kjer pomešan z  lahko frakcijo odpadkov zgori.


Predvidena poraba materialov in energije za predviden čas obratovanja 8.000 ur letno je podana v spodnji tabeli:

Opis

EM

Normativ

Enota/letno

Letna poraba

1. Gorivo

 kg/h

3.125,0

t/leto

25.000

* preostanek odpadkov po MBO 
* dehidrirano blato iz čistilne naprave

kg/h 
kg/h

2.500,0
625,0

t/leto
t/leto

20.000
5.000

2. Dopolnilno gorivo 
* zemeljski plin

m3/h

64,58

m3/leto

516.000

3. Električna energija

kWh/h

0,86

kWh/leto

6.880

4. Tehnološka voda

m3/h

2,00

m3/leto

16.000

5. Komprimiran zrak

m3/h

15,00

m3/leto

120.000

6. Aditivi (1)

 

125

t/leto

1.000

* Raztopina amoniaka (25%) 
* Natrijev bikarbonat
* Aktivni koks

kg/h 
kg/h 
kg/h

5
60 
12

t/leto 
t/leto 
t/leto

40 
800 
120

(1) Aditivi so namenjeni čiščenju dimnih plinov 

ODPADKI PO TERMIČNI OBDELAVI

Po termični obdelavi bodo ostali:

-  pepel in žlindra do 2.200 t/l, 
-  filtrski ostanki do 1.200 t/l, 
-  nenasičeni koks do max. 100 t/l.

Pepel in žlindra ne sodita med nevarne odpadke, zato je možno njuno odlaganje na odlagališču ali uporaba v gradbeništvu, če bo za to izkazan interes. 

Filtrski ostanki predstavljajo produkt čiščenja dimnih plinov in vsebujejo povišane vrednosti kovin in soli, zato spadajo med nevarne odpadke. 
Za odstranitev bodo poskrbeli prevzemniki ali predelovalci odpadkov, ki so usposobljeni in pooblaščeni za upravljanje storitev v zvezi z nevarnimi odpadki.

V primeru zasičenja koksa iz koks adsorberja termična obdelava ni dopustna in bo ta obravnavan enako kot filtrski prah. 

PRENEHANJE DELOVANJA NAPRAVE
 
Po izteku življenjske dobe naprave, ki znaša 25 let, prenehanje in razgradnja naprav za termično obdelavo odpadkov (IPPC naprave) ni predvidena. 
Izdelana bo strokovna ocena ter na njeni osnovi opravljena rekonstrukcija naprave.

Projekt delno financira Evropska unija
Projekt delno financira Republika Slovenija
Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije

Kontakt

Kontakt:
03 425 64 00
03 425 64 12
info@simbio.si

Imate vprašanje?

Prišlo je do napake.
Sporočilo uspešno oddano

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin in spremljanje statistike obiska. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Odločitev lahko spremenite s klikom na Piškotki in izberete povezavo "Izbriši piškotke".