Vplivi na okolje

Lokacija Toplarne Celje je na severovzhodnem robu mesta Celja, na območju, ki je v planskih dokumentih določen za industrijsko cono. 
Izgrajena površina toplarne je 2.000 m², površina zemljišča, na katerem stoji objekt toplarne z vsemi pripadajočimi napravami pa je 1,5 ha. 
Na omenjenem območju, ki je sicer v bližini Cinkarne, je bivalna kakovost nizka, poseljenost pa temu primerno redka. 
Pričakovani vplivi na obremenitev okolja so skladni z okoljevarstvenimi standardi in zahtevami okoljskih predpisov za tovrstne naprave. 

Emisije v zrak in vodo 

Emisije v zrak iz sežigalne naprave do manjše od dopustnih vrednosti, določenih z BREF dokumentom o sežigu odpadkov. Te vrednosti so bistveno nižje od dovoljenih vrednosti, ki so podane v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz sežigalnic odpadkov in pri sosežigu. 
Trditev temelji na rezultatih poskusnega sežiga, izvedenega v pilotni kurilni napravi z identično tehnologijo zgorevanja kot je izbrana za Toplarno Celje. 

Odpadne vode nastopajo v sistemu za proizvodnjo energije in so speljane v kalužno jamo oziroma na osnovi meritev po potrebi nevtralizirane in ohlajene ter odvedene v kanalizacijsko omrežje. 
Meteorne vode se stekajo preko lovilcev olja in usedalnikov v zadrževalnik in so preko le-tega odvedene v vodotok Hudinja. 

Preprečevanje nesreč oziroma posledic ekološke nesreče 

Preprečevanje nesreč je zagotovljeno z upoštevanjem predpisov, ki določajo načine upravljanja s tovrstnimi napravami in ravnanja z nevarnimi snovmi. 
Predvidena je tudi izgradnja protipožarne zaščite, ki je prilagojene vrsti naprave - definirana je v Elaboratu protipožarne zaščite, ki je sestavni del tehnične dokumentacije. 
Pod navedenimi pogoji je možnost, da bi prišlo do ekološke nesreče, majhna. Uspešno in varno obratovanje je zagotovljeno z elektronskim vodenjem procesov ter emisijskim monitoringom, ki  omogoča trajne meritve naslednjih parametrov: 

-  ogljikov monoksid, 
-  dušikovi oksidi, 
-  kisik, 
-  žveplovi oksidi, 
-  vodikov klorid, 
-  vodikov fluorid, 
-  skupni organski ogljik,  
-  živo srebro, 
-  vsebnost vlage v dimnih plinih, 
-  skupni prah, 
-  temperatura dimnih plinov, 
-  absolutni tlak dimnih plinov, 
-  pretok suhih dimnih plinov.

Na osnovi odčitkov in elektronskega procesiranja podatkov je v primeru zaznanih neustreznih vrednosti postopek sežiga po izdelanem protokolu samodejno ustavljen. 

Pozitivni učinki 

S  projektom izgradnje  Toplarne Celje bodo doseženi naslednji pozitivni učinki: 

-  količina odloženih odpadkov na deponijo v Bukovžlaku se bo zmanjšala za 65 %, 
-  na ekološko primerni način je s sežigom rešen problem blata iz komunalne čistilne naprave, 
-  toplota, pridobljena s sežigom, je izkoriščena v kogeneraciji za proizvodnjo elektrike in toplote. 

Pridobljena toplota je izkoriščena za potrebe daljinskega ogrevanja v Celju. Električna energija je delno izkoriščena za lastne potrebe, viški pa plasirani v distribucijsko omrežje.

Z okoljskega vidika je potrebno izpostaviti še naslednje pozitivne vplive: 

-  dosežen bo neto prihranek fosilnega goriva – zemeljskega plina v količini cca 549.036 m³/leto, 
-  zmanjšala se bo količina toplogrednih plinov in celokupnega organskega ogljika (manj kot 3 %)