Tehnologija

Mehanska biološka obdelava preostanka mešanih komunalnih odpadkov je namenjena zmanjšanju potenciala zbranih odpadkov za deponiranje na deponiji na najekonomičenješi in ekološko najsprejemljivejši način. 

V procesu MBO poskrbimo, da se volumen odpadkov, ki so namenjeni za odlaganje na deponiji zmanjša na približno tretjino prvotne mase. Ena tretjina se izloči v procesu biološke obdelave, druga tretjina pa se izloči iz preostanka in odpelje na sežig v toplarno.

Proces mehansko biološke obdelave PMKO predvideva sledeče faze obdelave: 

-  sprejem odpadkov v sprejemnem delu naprave, 
-  mletje odpadkov z med skladiščenjem, 
-  biološka obdelava mase (biostabilizacija, biosušenje), 
-  mehanska obdelava mase in proizvodnja SRF (Solid Recovered Fuel). 

FAZA BIOLOŠKE OBDELAVE

V 14-dnevnem procesu biooksidacije se izločajo organske snovi predvsem v obliki CO2, prihaja tudi do izgube vlage. Rezultati procesa so: 

-   teža odpadkov se zniža za 1/3 prvotne teže, 
-  glavni biološki procesi, ki bi sicer potekali v kupu deponije, potečejo že v postopku pospešene biooksidacije, 
-   dobimo stabilat. 

Na ta način, ob minimalnih stroških (dodatne) energije, na koncu procesa dobimo stabilen, suh in higieniziran proizvod brez neugodnega vonja. 

Kompleten proces se odvija v zaprti hali.  Da preprečimo onesnaževanje okolja pri procesu biostabilacije, izhajajo plini skozi močan biofilter. Z namenom da se zmanjša količina odpadnih vod, ki se spustijo v kanalizacijo, je postopek zasnovan tako, da se izcedne vode delno vračajo nazaj v proces. 

FAZA MEHANSKE OBDELAVE

Po končanem procesu biostabilizacije avtomatski žerjav prenese biostabiliziran material do transporterja, po katerem material potuje iz prostora biostabilizacije v prostor mehanske obdelave. 

Mehanska obdelava vključuje: 
-  mletje, 
-  demetalizacijo, 
-  sejanje, 
-  separacijo. 

Pri tem pride do ločitve: 
-  lahka frakcija - SRF (solid recovered fuel – gorivo za toplarno), 
-  kovin, 
-  biostabilata (stabilna organska snov), 
-  inertne frakcije (frakcija, ki ni vnetljiva). 

Na situ se izloči težka frakcija. 
Za sitom se z zračnim separatorjem oddvoji gorljivi del - lahka frakcija, ki se zmelje, nakar se s pomočjo magnetov in vrtinčnega magnetnega polja izločijo kovine (železo, aluminij in druge kovine). 
Težka frakcija se odloži na odlagališču, kovine prevzame prevzemnik sekundarnih surovin, lahka frakcija pa gre v toplarno.